.Moja oprema je od začetka bila sestavljena iz palice z akcijo do 180g, role (kasneje se je izkazala kot neprimerna za to nalogo) daiwa ninje 5000
in najprej sem namesto pletenice uporabljal celo laks 0,40mm. Tako sem vse skupaj začel. Po več ribolovih seveda ni bilo niti prijema, ampak jaz nisem obupal. Lovil sem z silikoni, za katere danes vem, da do preveliki, uporabljal pa sem tudi veliko pretežke jig glave. Ampak kaj češ, iz napak se učimo. Tako sem nekje februarja ugotovil, da bi bilo pametno, če si omislim pleteno vrvico. Na svojo rolo sem tako navil 0,28mm vrvico. V tem obdobju sem moje silikone zamenjal za voblerje z močno vibracijo in žlice. Ko danes pogledam nazaj lahko rečem da sem začel takrat hoditi v pravo smer. Nekje marca sem šele začel dobivati prve prijeme (do tukaj sem imel zagotovo prelovljenih 20 celih ribolovnih dni brez enega samega prijema, ampak nisem obupal!), ampam na žalos to niso bili prijemi somov, temveč tu in tam je prijela kaka ščuka ali smuč, ki je varoval svoje nove ikre. To so bili prijemi z rahlo grenkim priokusom. Prvič, smuč in ščuka sta bila zaprta, drugič pa sploh nista bila tisto kar sem iskal. Nekje konec marca sem začel iskati nove vabe, in tako sem naletel na tako imenovane glavinjare. Gre za umetne vabe z izredno vibracijo. Kljub temu pa nisem vedel, kako se te zadeve vodi. Danes vem, da jih je potrebno voditi z počasnim jigganjem pri dnu in tako imitirati ranjeno ribo. Namesto tega sem jaz glavinjare samo enakomerno navijal in upal prijeme. Optimist . Ker uspeha še vedno ni bilo, sem iskal, kako hudiča se te zadeve uprablja in naletel sem na zgoraj opisano tehniko. Tako sem 16.4.2020 (tega datuma ne bom nikoli pozabil) odšel za vodo. Bil sem brez posebnih pričakovanj. V škatli sem imel samo še eno žlico in eno glavinjaro. Žlico sem utrgal v prvih 10min,nato pa sem se obupan prestavilna drugo pozicijo. Prvi met in pri obali se je zgodilo. BUM! Palica zvita in rola kljub zategnjeni bremzi tuli kot nora. Nad ribo nisem imel nikakršnje kontrole. Bilo je kot da bi trnek zataknil za vlak. Po slabih dveh minutah borbe, se je som odločil oditi na sprehod na sredino ribnika, meni pa je pletenico ovil okoli vej, ki so segale v vodo. Ravno sem želel posneti borbo, ker sem cedel, da nimam šans, vsaj s to opremo ne. V tistem trenutku pa se je vse končalo. Trganje 
. Nekaj minut sem se od adrenalina tresel na obali in ležal na tleh. Som je moral imeti več kot 60kg. Med krapolovom sem namreč ujel 15kg mrcino, ki je bila proti temu kar mi je vtrgalo drobižek, ki sem ga utrudil "brez problema". Zatajila je slaba rola in tako sem zadevo upgrejdal z penn fiercom, ki mi zdaj služi super. Mislil sem, da sem končno začel delati pravilno in bom zdaj ujel kaj somov. No resnica je bila drugačna. Som se 1.5 zapre in vmes je bil čas za ščuko. In seveda, drugi dan ščukolova se mi na žlico obesi kdo drug kod som. No vbistvu bolj somek, ampak kljub temu sem bil nepopisno vesel. Ko je som prišel iz varstvene dobe pa se je začelo moje obdobje prekletstva. Od takrat sem lovil kot zmešan, da bi pomovno dobil velilana na trnek, ampak vedno zniva in znova nisem realiziral prijemov. Kot da bi bil začaran. Tako sem "izgubil" vsaj 20 rib. No s prvo ohladitvijo sem somarico pospravil v omaro in prijel za moj UL komolet ter se podal na smuče. Tako me je nekega septembrskega dne ponovno presenetil som na lahki pribor. Nepozabno. Vseeno, moja misija na velikega soma se bo nadaljevala naslednje leto.
15kg som med krapolovom
Pa še praprapra vnuk tistega, ki mi je utrgal. Ta je prijel na UL pribor
Mi jih lovimo, ko se odpre, torej Julija. Če naletiš na pravi dan ko delajo v intervalih imaš lahko v enem dnevu kar nekaj prijemov, ribe so pa tudi od 5 pa do 40kg (glede na naše pretekle ulove, sem pa siguren da tudi kak večji kje leži). Zraven dobiš pa še klena, bolena (na speed jigging 
), mreno in še marsikaj. 
